Razvoj vzdržljivosti na daljavo

Namen

Predstavljen je primer vadbe vzdržljivosti pri predmetu šport (ŠPO)/športna vzgoja (ŠVZ) pri izobraževanju na daljavo (zadnji VIO OŠ in SŠ). Pri učenju bo učenec/dijak spoznal različne metode za razvoj vzdržljivosti in poskušal doživeti učinke rednega gibanja na zdravje in dobro počutje.

Opis sklopa

Vzdržljivost je funkcionalna sposobnost človeka, da lahko opravlja določeno dejavnost dlje časa. Je ena tistih gibalnih sposobnosti človeka, ki je v največji meri povezana z njegovim zdravjem, telesno vitalnostjo in kakovostjo njegovega življenja. Zato ima razvoj vzdržljivosti pomembno mesto pri predmetu šport/športna vzgoja in jo z različnimi metodami dela postopoma razvijamo vsako leto. Z vzdržljivostno vadbo se zaradi pospešenega delovanja srčno žilnega in dihalnega sistema ob kondiciji krepi tudi imunski sistem vadečega, redna vzdržljivostna vadba pa vpliva tudi na boljše psihično počutje.

Tej vsebini namenimo okvirno 10 ur v spomladanskem obdobju, kar pomeni, da lahko na daljavo učenci vzdržljivost razvijajo 2 – 3 tedne. Vsebinski sklop za učenje na daljavo je pripravljen na način, da si dejavnosti sledijo zaporedno. Učenec izbira med različnimi gibalnimi dejavnostmi (hoja, tek, kolesarjenje, rolanje, pohodništvo, skupinska kondicijska vadba preko videa (npr.tabata), različna domača opravila) glede na okolje v katerem živi, lasten interes in možnosti, ki jih ima na razpolago doma. K sodelovanju lahko povabimo tudi ostale družinske člane.

Pojasnilo: Uporabljena sta izraza učitelj in učenec za osnovno in srednjo šolo in za oba spola.

V sklopu razvoja vzdržljivosti bodo učenci:

Priporočilo: Učitelj iz nabora izbere tiste cilje /namene, ki jih učenci pri izobraževanju na daljavo lahko dosežejo. Za naš primer smo izbrali 4, ki so zapisani odebeljeno.

  • razvijali vzdržljivost
  • z učiteljevo pomočjo oblikovali individualni/svoj načrt vadbe 
  • vzdržali dolgotrajnejši napor s hojo, tekom, kolesom, rolerji, plesom…
  • primerjali svoje sposobnosti na začetku, med in na koncu vadbenega procesa (npr. obdobje 14 dni)
  • razumeli kaj se med tekom,… dogaja v njihovem telesu in kako se njihovo telo odziva na aerobno vadbo (dihanje, srčni utrip, potenje, utrujenost, potreba po tekočini, počutje,…)
  • razumeli kako redna vadba vpliva na njihovo zdravje in počutje
  • ugotovili, da utrujenost po gibalni dejavnosti pozitivno vpliva na kakovosten spanec
  • skrbeli za nadomeščanje tekočine in mineralov
  • poskrbeli za varno izvajanje gibalne dejavnosti 
  • vztrajali pri načrtovanem programu vadbe
  • spoštovali vložen napor ugotovil, da je za uspeh potrebno potruditi

Splošno navodilo/pojasnilo za šport

Pri samostojnem učenju izhajamo iz predznanja (kaj že znajo in kako razumejo) in sposobnosti učencev ter upoštevamo njihovo različnost. Od tega je tudi odvisen čas trajanja učnega sklopa. Učenci skozi proces vadbe in proces oblikovanja, dopolnjevanja in prilagajanja svojega individualnega načrta usvojijo znanje o osnovnih zakonitostih vzdržljivostne vadbe. Najprej izmerijo začetno stanje lastne vzdržljivosti pri izbrani dejavnosti. Na tej podlagi pripravijo osebni načrt za vzdržljivostno vadbo. Izberejo dejavnost iz ponujenega nabora ali predlagajo svojo. Učitelj pregleda osebne načrt vadbe (vrsta dejavnosti in odmore), poda povratno informacijo s priporočili za morebitne dopolnitve in učence spodbudi k vadbi. Učenci v dnevnik vadbe zapisujejo opravljeno delo, srčni utrip in počutje pred, med in po dejavnosti. Učitelj spremlja dnevnike vadbe učencev,  jim daje povratne informacije, jih spodbuja in usmerja. Učitelj je na voljo učencem preko dogovorjenega komunikacijskega kanala ob dogovorjenem času. Predlagamo, da se o uporabi kanalov dogovorijo in uskladijo učitelji na šoli, da se bodo učenci lažje znašli.

Razvoj vzdržljivosti na daljavo – učenci

Časovni okvir je postavljen na predviden minimalni čas (2-3 tedne), ki je potreben za izpeljavo. Trajanje učnega sklopa je odvisno tudi od predznanja učencev. Navezuje se na cilje iz UN ŠPO v OŠ – poseben poudarek je na nekaj (4) izbranih ciljih. Primer je primeren tudi za poučevanje ŠVZ v srednjih šolah.

Slika 1: Izsek iz celotne priprave, ki je na povezavi

Prilogi:

  1. PIRAMIDA INTENZIVNOSTI VADBE
  2. MOJ DNEVNIK VADBE

Avtorji primera načrtovanja: Nives Markun Puhan, Špela Bergoč, Staša Jug, Petra Rankel, Katarina Bizjak Slanič, Tina Ferjančič, Klemen Kotnik

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja