Vloga medijev v sodobni družbi

*Medijska pismenost pomeni zmožnost dostopanja do verodostojnih informacij, pa tudi sposobnost analiziranja, vrednotenja in ustvarjanja sporočil v različnih oblikah – v tisku ali na spletu, v pisni ali video obliki. Medijsko opismenjevanje mladih in odraslih pripomore k razumevanju vloge medijev v družbi ter krepi temeljne veščine preverjanja in samoizražanja, ki so potrebne državljanom v demokratični družbi.

Namen: pri učenju bo dijak spoznal vlogo medijev v sodobni družbi in  pomen verodostojnosti informacij. Pridobljeno znanje bo uporabil pri (i)zbiranju in presoji informacij iz različnih medijev.

Opis sklopa: Za življenje v sodobni družbi je potrebna medijska pismenost*, ki ni omejena zgolj na merljive spretnosti in zmožnosti, temveč jo je smiselno razumeti kot angažiran odnos.

Dijaki bodo ob samostojnem delu, skozi aktivnosti, avtentične naloge spoznavali in analizirali vlogo medijev v sodobni družbi. Razvijali bodo kritičen odnos do medijev in medijskih sporočil; se seznanili s pojmom množični medij oziroma medij; razumeli kaj je novica; izvedeli katera so osnovna novinarska vprašanja, ki so sestavni del vsake novice; se seznanili s pojavom lažnih novic in razlogih zanje: izvedeli  s katerimi orodji si lahko pomagajo pri prepoznavanju lažnih novic in lažnih portalov: izvedeli, kaj so oglasi in prikriti oglasi. Pa tudi, zakaj se je treba ob objavah blogerjev in vplivnežev na YouTubu, Instagramu in drugih družbenih omrežjih, vprašati, ali so bili blogerji oziroma vplivneži zanje plačani ali ne.

Namen samostojnega učenja ob predlagani temi  na daljavo ob uporabi priročnika in dodatnih virov je pridobiti spretnosti  potrebne za dostop do informacij, za kritično vrednotenje  informacij in za selekcioniranje   izbranih informacij.

Predlagani viri so dobro izhodišče za izzivanje razmišljanja, spodbujanje kritičnega mišljenja, argumentirano razpravljanje, pisanje komentarjev, pobud dijakov  pri pouku na daljavo ob novonastalih razmerah:

Priročnik avtorice dr. Sonje Merljak Zdovc je uporaben vir za samostojno delo, da bi mladi  postali bolj medijsko pismeni.

Ostali viri in literatura:

  • Hobbs, Renee. (2018): Create to learn.

Zadnji dostop: 6.december2018.

Dodatni viri za raziskovanje in pripravo izdelkov:

Podlaga za film je knjiga avtorice Marjane Moškrič z naslovom :«Sanje o belem štrpedu«. Film odpira perečo družbenokritično temo, socialno izključenost in intimno pot odraščanja srednješolke. Kratek film ponuja vpogled v svet odnosov, na videz preprostih, pa vendar polnih čustev. https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/desetnica-za-sanje-o-belem-strpedu-marjane-moskric/393464

Družabna igra Bad News oziroma Bad News junior, letak Kako prepoznati lažne novice

Splošno navodilo

Pri  obravnavi  predlagane teme in pri samostojnem učenju dijakov  izhajamo iz  predznanja dijakov, predlaganih virov, aktualne situacije (družbeni kontekst),  interesov in izkušenj dijakov. Avtentične naloge/ dejavnosti naj zajemajo vse faze: načrtovanje, izvajanje aktivnosti in refleksijo. Dokazila o učenju dijaki oddajajo v dogovorjeno spletno okolje, ki omogoča oddajo in pregled gradiv. Učitelj je na voljo dijakom preko komunikacijskega kanala, za katerega se dogovorijo.

Učitelj pri delu na daljavo spodbuja dijake k podajanju kakovostnih povratnih informacij in samovrednotenju (samorefleksiji), s čimer prispeva k njihovemu prevzemanju odgovornosti za delovanje in učenje. Učitelj po pregledovanju izdelkov  pripravi srečanje na daljavo za izmenjave povratnih informacij o razumevanju teme. Skupaj kritično prijateljujejo o dokazih učenja. (zapiski, odziv na povratno informacijo o izbranem izdelku, prebrano gradivo in razmišljanja o njem…)

Priporočila učiteljem za izvedbo teme

Učitelj dijakom predstavi vsebinski sklop, pojasni navodila za samostojno delo,  predstavi vire za raziskovanje predlagane teme,  predstavi nabor dejavnosti s kriteriji uspešnosti; na daljavo izvaja sprotno preverjanje znanja po načelih FS in dijakom daje sprotne povratne informacije o znanju in učnem procesu, po obravnavi učnega sklopa izvede končno preverjanje znanja.

Učitelj dijake informira o časovnem okviru za obravnavo teme in roku za oddajo izdelkov. Predlagani čas za samostojno delo  je 6 ur ali več po dogovoru. Učitelj izbere in predstavi spletno okolje, kjer bo lahko dijak zapiske in izdelke oddajal/pošiljal.

Pri samostojnem učenju dijakov učitelj izhaja iz predznanja dijakov, aktualne situacije (družbeni kontekst) interesov in izkušenj dijakov.

Tematski sklop za učenje na daljavo je načrtovan tako, da omogoča usvajanje vsebinskih, procesnih in odnosnih znanj s poudarkom na razvijanju kritičnega mišljenja pri delu z različnimi viri.  Pri izdelavi izdelkov  se tako spodbuja kritično razmišljanje, ustvarjalnost in inovativnost dijakov.

Učitelj  e-izobraževanje vodi tako, da  enotno usmerja  učni proces. Deli učnega procesa lahko potekajo skupno v določenem času, dijaki pa svoje učenje prilagajajo oz. ga izvajajo samostojno s pomočjo pripravljenega učnega e-gradiva.

Učitelj pogleda oddane izdelke dijakov in poda povratno informacijo glede na pripravljene kriterije in pripravi srečanje na daljavo za izmenjave povratnih informacij o razumevanju teme in o dokazih/ izdelkih učenja.

Dejavnost dijaka

Glede na opredeljene  kriterije uspešnosti lahko v danih okoliščinah dijak pridobi oceno za izdelan izdelek  dogovorjen ali si ga izbere sam iz predlaganega izbora ali samostojnoglede na cilje in standarde v katalogu znanja  za družboslovje.

Nabor primerov za dokaze učenja:

Dijak ustvari svoje zapiske iz priročnika. Po dogovoru odgovori na vprašanja iz priročnika. Fotografije zapiskov odda v dogovorjeno odložišče. Glede na podano povratno informacijo zapiske dopolni. Na podlagi izbrane aktualne informacije primerja (s)poročanja v različnih medijih, odgovori na postavljena vprašanja v priročniku, posname fotografijo in jo opremi s podnapisom – sporočilom glede na kontekst, po ogledu predlaganega filma napiše  komentar, na spletu izbere in poišče informacije o pandemiji, napiše članek o ekonomskih in socialnih posledicah glede na aktualno situacijo, napiše komentar aktualnih člankov avtorjem člankov, napiše spodbudno novico za  vrstnike in njihove  staršem in jo objavi v spletni učilnici in drugih socialnih omrežjih, sodeluje pri projektu piši pisma neznanim/ znanim, zapiše refleksijo ob aktualnem dogajanju v medijih in jo objavi v spletni učilnici… Skenirane/ fotografirane izdelke odda v predlaganem odložišču

V razredni SU ali v videokonferenčnem okolju (npr. Zoom, Teams, Vox…) dijaki predstavijo nabor informacij, ki so jim pomagale, jih usmerile, naučile ali odkrile nekaj novega in katera informacija je imela vpliv na razumevanje vloge medijev  v novih okoliščinah.

Dijaki moderirano debatirajo tudi  o ponujenih virih, zastavljajo pojasnjevalna vprašanja učitelju in si podajajo medsebojne povratne informacije o skeniranih/ fotografiranih izdelkih, ki so jih  oddali v predlaganem odložišču. Izdelke lahko pogledajo in komentirajo/ocenijo tudi sošolci- povratno  medvrstniško vrednotenje/FS

Na srečanju na daljavo z učiteljem sodelujejo in zastavijo vprašanja, če česa ne razumejo.

Gradivo pripravila Jožica Gramc – Pika, Zavod RS za šolstvo

4 thoughts on “Vloga medijev v sodobni družbi

  1. Zdenka Dimnik
    3. 6. 2020 at 23:55

    Hvala za predlog Pika.

    Sem pogledala videoposnetek Sanje o belem štrpedu. Zelo dobra in uporabna ideja za kakšno RU ali za uro državljanske vzgoje. Marsikateri moj dijak bi se v zgodbi prepoznal. Jaz pa sem v filmu prepoznala Moščansko sceno, nekoč delavsko predmestje Ljubljane. Sem pa bolj navdušena nad debato v živo, kot tisto na ZOOM konferencah. Sploh, če imaš 30 dijakov v razredu.
    Lep pozdrav Zdenka Dimnik

  2. Vesna Robnik
    9. 6. 2020 at 17:09

    Živimo v času medijskega blišča, v času, ko prevladujejo t. i. fakenovice, ko nas za dobro jutro pozdravi črna kronika in ne lepe lepe stvari, ki nas obdajajo. V to past medijske zabave se najlažje ujamejo najstniki, ki počasi stopajo na pot kritičnega opazovalca.
    Ravno ta didaktična ura učiteljem omogoča, da učencem/dijakom na drugačen, njim razumljiv in pristen način prikaže pomen in vlogo medijske pismenosti. Učenca/dijaka skozi avtentične naloge, samostojno raziskovanje in popotovanje pripelje do ključnih podatkov kaj so to verodostojne informacije, kako ločiti fakenovice od resničnih in nenazadnje ga uči, da prevzame vlogo aktivnega državljana. Nikakor pa ne smemo pozabiti na besede očeta slovenskega jezika, Primoža Trubarja, ki je dejal en jezik – en narod. Da bi dijaki spoznali moč in lepoto materinega jezika, lahko svoja spoznanja, misli zapišejo v obliki spota, ki ga sami ustvarijo in kreirajo na povezavi http://www.blospot.com.

  3. Renato Flis
    10. 6. 2020 at 13:44

    Zelo lepo pripravljeno za učitelje, ki se bomo v prihodnje medijski pismenosti zagotovo posvečali več kot do sedaj. Te vsebine bodo, po mojem, nujen del poučevanja v šolah. Pri geografiji se npr. lahko medijska pismenost poučuje pri okoljskih vsebinah (npr. podnebne spremembe, okoljski problemi), pri zgodovini pri poučevanju sodobne zgodovine, potem pri družboslovju nasploh in upam, da tudi pri bodočem aktivnem državljanstvu. Te predmete sem izpostavil, ker jih sam poučujem.
    Gre tudi za drugačen način poučevanja, ki ne gleda na učenca, kot na nekakšno prazno posodo, ki jo dan za dnem polni učitelj. Ki ne gleda na učenca, ki je nebogljen, pasiven in nič ne zna, ne ve, temveč je aktiven soustvarjalec učnega procesa in se kot tak skozi lastno aktivnost, delo, raziskovanje, učenje vzpostavlja kot svoboden, avtonomen subjekt in kritični državljan. Pohvala za pripravljeno gradivo. Lep pozdrav.

  4. Mojca Ogorelc
    18. 6. 2020 at 13:25

    Hvala Pika za koristne in zelo uporabne informacije ter smernice za poučevanje. Medijska pismenost in ozaveščanje o vključujočih vsebinah je izjemnega pomena za današnji čas. Predvsem so medijske vsebine odlična platforma za razvijanje kritičnega razmišljanja pri dijakih, oblikovanja stališč in vrednostnih orientacij. Izjemno pomembna je obravnava tovrstnih vsebin z dijaki z refleksijo in aktualizacijo družbenih problemov sodobnega sveta. Medijsko pismene osebe lahko izkoristijo celoten nabor priložnosti, ki ga nova in sodobna tehnologija ponuja. Medijsko pismene osebe so sposobne ozaveščeno izbirati in razumeti značilnosti vsebine in storitev ter v polnem obsegu izkoriščajo priložnosti, ki jih omogočajo nove komunikacijske tehnologije. Pri medijski pismenosti je zelo pomembno razvijati veščine, znanje in razumevanje različnih medijskih vsebin, ki nam potrošnikom omogočajo uporabo medijev na varen in učinkovit način. Medijsko pismene osebe so informirane in sprejemajo suverene odločitve, zato je medijska pismenost izjemno pomembna za razvijanje aktivnega državljanstva.
    Pohvala za lepo in strokovno pripravljeno gradivo ter koristne informacije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja